KAUTAHA ‘AE KAU NGÄUE FAKAPULE’ANGA/ (PSA)
Ngaahi Ongoongo & Fanongongo
- Kole ke Fakalōloa ‘ae MOU/: Kau Mēmipa, hangē koe tala pōpoaki kiha me’a faka’eiki/, koe faongoongo fakamamahi!! Koe ‘osi ‘eni ‘ae uike ‘e 7 hono fakahū ‘etau kole ki he Palēmia/ pea kuo ma’u mai ha tali ki he’etau kole ke fakalōloa ‘ae MOU/ he Falaite kuo’osi mei he Sea ‘oe PSC/ (Mishka Tu’ifua) ‘o fakahoko mai ‘oku ‘ikai tali ‘etau kole fakalōloa ‘oe MOU/. ‘Oku fakatupu ‘ita foki ‘ae fa’ahinga tali ta’e’ofa ‘oku fai mai/ ke fakapuliki’aki ‘ae tōnounou ‘ae Palēmia, Kapineti/ moe PSC/ he’enau fakahoko fatongia/, hili ia ‘oku nau ‘ilo lelei ‘e ‘ikai mole ha pa’anga ‘e taha ‘ae Pule’anga/ kapau ‘e fakalōloa ‘etau MOU/ ke malu’i ‘a ‘etau hiki vāhenga mei ha palopalema tatau mo ia na’e hoko ‘ihe 2005/. ‘Aia koe tu’u hake pē ‘ae PSC/ moe Kapineti/ ‘o tali ‘ae tu’unga vāhenga fo’ou/ (Public Service Salary Review) kae ‘ikai ‘uluaki talanoa’i mo kinautolu ‘o fakataumu’a kiai ‘ae ngāue. Pea ‘oku ‘ikai ke tau ‘ilo’i pe ‘oku makatu’unga he hā ‘ae tali mai ‘ehe tokotaha kehe ‘etau tohi ki he Palēmia tukukehe kapau kuo ‘osi fakanofo Palēmia ‘ae tokotaha ni kae ‘ikai ha’atau ‘ilo kiai!! ‘Oku kau ‘eni he ta’emahino lahi mei he tokotaha/ ni ‘ae founga ngaue ‘ae Pule’anga/.
‘Oku mahino foki mei he tali ‘ae Sea ‘oe PSC/ na’e ‘oange ‘ae tohi meihe ‘Ofisi ‘oe Palēmia ke/ ne tali mai ‘etau tohi/ he ko ia ‘ae Pule (Employer) ‘ae kau Ngāue Fakapule’anga/. ‘Oku fai kehekehe foki ‘eni moe ‘uhinga na’e ‘omai ‘ihe tohi ‘ae Sekelitali Pule Le’ole’o moe Sekelitali kihe Kapineti (Paula Ma’u), ‘aia na’e ne fakahoko mai ai koe ‘uhinga hono ‘oange ‘etau tohi/ ki he PSC ke nau ‘oange ha fale’i kianautolu ke tali mai ‘aki ‘etau tohi/. ‘Aia na’e fai ‘ae ‘amanaki ‘e ‘omai ‘ae tali/ mei he Palēmia pe ko hano fakafofonga (Sekelitali Pule Le’ole’o/). Na’e makatu’unga foki ‘etau ‘ave ‘etau tohi kole/ ki he Palēmia/ he koia ‘ae Fakafofonga ma’ae Pule’anga na’e Fakamo’oni (Signatory) ‘ihe MOU. Na’e fakamahino eni ki he Sea ‘oe PSC/ he tali ki he‘ene tohi/ na’e ‘ave he ‘aho Tūsite ‘oe uike/ ni. Na’e toe fakamahino foki kiai kene ‘ilo’i ko e PSA/ ‘oku ‘ikai ko ha taha Ngaue Fakapule’anga ka koe Kautaha Fakalao ‘aia ‘oku ‘ikai ko ia ‘ae Pule (Employer) ia ‘oe PSA!! ‘Oku ‘iai ‘ae FakaLahi (General Meeting) ‘ae PSA ‘oku ne pule’i ‘etau Kautaha kae ‘ikai koe Sea ‘oe PSC!
Na’e mahino foki mei he tohi ‘ae Sea ‘oe PSC/ ‘ae ‘ikai ke mahino kiai ‘ae MOU/ he na’e ‘ikai kau ‘i hono alea’i ‘ae MOU/ pea ‘oku ne ‘omai ai ‘ae ngaahi makatu’unga hala mo ta’e’uhinga ke taukave’i ‘aki hono ‘ikai tali ko eni ‘etau kole/. ‘Oku mahu’inga he taimi ‘oku toe alea’i ai ‘ae MOU/ ke fai ‘ae alea/ ‘ehe ongo fa’ahi na’a na fa’u mo fakamo’oni ki he MOU/ ke ‘oua toe ‘iai ha ta’efemahino’aki he me’a maumau taimi/ koe tuli tonuhia/. Ko e fatongia ‘oe PSC ke fakahoko pe ‘ae tu’utu’uni ‘ae Kapineti/ na’e tuku atu ke nau fai ke fakakakato ‘ae ngaahi fiema’u ‘ihe MOU/. Ko e ta’ekakato ‘enau (PSC) ngaue he taimi na’e tuku he MOU koe palopalema ia ‘ae Pule’anga kae ‘ikai ko e fa’ahi ‘e taha/. ‘Aia ko hono fakakakato ‘ae ngaue ki he Tu’unga Vahenga Fo’ou (Public Service Salary Review) ke a’u kihe Konga 2 & 3 (Phases 2 & 3) koe ngaue ia na’e totonu ke fai ‘ehe PSC ke kakato kimu’a he ‘aho 01 ‘o Siulai 2007. Pea kapau leva na’e ‘ikai fai honau fatongia/ pea ‘oku totonu ke nau tali ‘aki pē ‘ae nounou taha/ mo kole fakamolemole kae tuku ‘ae toe kumi ‘uhinga fakapolitika/ ia moe maumau taimi he ko e me’a ia te tau lōloa ai ‘o iku kiha me’a ‘oku ‘ikai lelei ki he fonua fakalukufua he ‘ikai fie fakahā ‘ehe Pule’anga/ moe kau Taki ‘enau fehalaaki/ pea ‘ofa ‘o fai hano fakalelei’i/ kae kei vilitaki pe ‘oku tonu ‘enau hala/.
‘Oku taukave mai ‘ae Palēmia moe Pule ‘ae PSC ‘oku nau faipau (honour) ki he MOU/ ka ‘oku fakahā heni ‘ehe PSA/ ke tuku ‘ae loi moe fakalanga lea he kuo mahino kuo ngalo ‘ia nautolu ‘ae ngaahi tohi lāunga ‘e fiha na’e ‘oange ki he Kapineti/ he hili ‘ae tukungāue ke fai ha tokanga kia kinautolu kuo uesia he filifili mānako ‘ae kau Minisitā moe kau ‘Ulu’i Potungāue ‘e ni’ihi moe kinautolu ‘ae kau ‘Ofisa Ma’olunga na’e ‘ikai tukungāue/, moe ‘ikai pē ken au fai ha ngāue kiai. Ko e tali pē ‘e taha na’e ma’u/ ko ha tohi anga ta’efaka’apa’apa faufaua mei he taha ‘oe kau ‘Ulu’i Potungaue (Kalo Fusimalohi) he taimi ko ia/ ‘o lau fo’ituitui ki he tokotaha ‘oe kau Taki ‘oe Komiti Fakataimi/ ‘one ngaue’aki ‘ae ngaahi lea ‘oku ‘ikai taau mo ha ‘Ulu’i Potungāue. Na’e ‘ave ‘ae tohi ta’etaau ko eni/ ki he Kapineti/ ke fai ha ngāue kiai moe ‘ikai pē.
‘Oku mahino mata’ā’ā mai ‘ae fie valeloi mo hanga kehe holo ‘ae Palēmia he ‘oku/ ne talaki ki Tonga ke fai ‘ae ngāue fakataha ka ‘oku ‘ikai ken e fie talanoa mo kitautolu pe ko e Kakai ‘oe Fonau ka ne teke holo ki he kakai hala ke nau malu’i ’enau ngaahi fehalaaki/. Koe palopalema tatau pe eni na’e hoko ki mu’a he tukungāue ‘ihe 2005/, ka ‘oku ‘ikai pē ako ‘ae Pule’anga/ ia. ‘Oku mahino lelei ko ‘etau kole fakalōloa ‘ae MOU/ he’ikai mole ai he pa’anga ‘ae Pule’anga ka ‘e hoko ia kene malu’i ‘a kinautolu ‘oku nau lave monū he MOU/ ke ‘oua toe hoko ‘ae me’a na’e hoko he 2005/. ‘Oku mahino mei he ‘ikai tali ko eni ‘etau kole/ ‘oku ‘iai ha me’a ‘oku fakakaukau’i ‘ehe Pule’anga/ ke fai pea fakamalohi’i kitautolu kiai pea na’e fakapapau’i mai foki ‘ehe Sea ‘oe PSC/ he’ene tohi/ na’e ‘osi tu’utu’uni ange ‘ehe Kapineti/ ke fai hono toe vakai’i ‘ae tu’unga vāhenga ‘ihe ta’u kaha’u/.
Ko e me’a mahu’inga eni ‘oku totonu ke mahino ki he Pule’anga/ moe PSC/, (1) kuo ‘ikai ke nau fakakakato honau fatongia ke maau ‘ae tu’unga vahenga/ ki he ‘aho 01 ‘o Siulai, 2007 ‘o fakatatau moe MOU, pea (2) ‘oku mātu’aki mahu’inga ke fakakau ‘a kinautolu te nau ngaue’aki ‘ae tu’unga vāhenga hono vakai’i ke ‘oua toe hoko ha loto mamahi ‘o hangē ko ia na’e hoko ‘ihe 2005 pea koe taumu’a ia ‘e taha hono kole ke fakalōloa ‘ae MOU/.
Na’e toe ma’u mai foki ‘ae tohi ‘ae Sekelitali Le’ole’o ‘ae PSC (Nunia Mone) he uike kuo’osi/ ‘o ‘eke mai pē ko hai ia ‘oku fakafofonga’i ‘ehe PSA/ ‘ihe ngaue/ ni. ‘Oku hā lelei pē he MOU ko hai ‘oku ‘a’ana (own) mo lave monū (beneficiaries) ‘ae MOU/ pea ‘oku ngali fakaoli hono toe ‘eke mai ‘ehe tokotaha/ ni ‘ae fehu’i ko ‘eni/, ka koe taha pē ia ‘ae ngaahi founga ke fakatoloi‘aki ’enau tali mai ‘etau kole/ tukukehe kapau ‘oku ‘ikai a’u ‘ene fakakaukau/ kihe me’a he MOU. Pea neongo ‘enau tautoloi/ ‘e tu’u ma’u pe ‘etau deadline ki he ngaue/ ni ‘o hangē ko ia ‘oku hā lelei he MOU/ pea ‘oku taimi lahi pē ‘oku tau tuku ange ke tau talanoa kihe me’a ni/.
‘Oku tau kei talitali pe foki ke fakapapau’i mai mei he Sekelitali Pule moe Sekelitali Le’ole’o kihe Kapineti/, Paula Ma’u, ha taimi ki he’etau kole ha faingamālie ke fai ha fakataha moe Palēmia/ ha’ane foki mai mei tu’apule’anga ke fakahā kiai ‘ae loto ‘o kinautolu na’e savea’i ‘ehe PSA/ ‘ihe mahina ‘e 2 kuo hili/ fekau’aki moe MOU. ‘Oku tau ‘amanaki foki ke fakahoko ‘ae fakataha ko ‘eni/ ki mu’a ‘ihe ‘aho 23 ‘o Me/ ni pea ‘oku totonu ke ‘oua ‘e hangahanga kehe ‘ae Palēmia/ mei he talanoa mo kitautolu/ he kuo lahi ‘enau maumau’i ‘etau MOU/ mo ‘etau kei kataki’i pē. Mou fakaongoongo mai pē he ‘e fakahoko atu ‘ihe’etau Kolomu ‘oe uike kaha’u/ ka pau mai ‘ae ‘aho ‘e fai ai ‘etau fakataha fakakātoa moe Palēmia/ pea ‘oku tau faka’amu ke fakaafe’i mai kiai kau Minisitā moe ‘Ulu’i Potungāue ‘ae ngaahi potungāue ‘e 10 ‘oku mēmipa ‘a ‘enau kau ngāue ‘ihe PSA ki he fakataha/.
- Fakatonutonu Faka-fakamaau’anga kihe Fakamaau Totonu/: ‘Oku tau kei fakaongoongo kiha ‘aho ‘e tukumai ai ‘ehe Fakamaau’anga/ ki he fakatonutonu ko eni ‘ihe funga ‘o ‘etau MOU/ ke fakamahino pē na’e maumau’i ‘ehe Pule’anga ‘etau aleapau ‘i he’enau ta’ofi ‘etau ngaahi monū’ia/. ‘Oku lolotonga fakahoko foki ‘ihe ngaahi ‘otu motu/ ‘ae ‘omai moe ngaahi fakamo’oni ‘a kinautolu kau Ngāue Fakapule’anga ‘oku nau mamahi ‘ihono ta’ofi ‘ehe PSC moe Kapineti ‘enau ngaahi monū’ia kae foaki pe ‘ae ngaahi monu’ia ‘ae kau Sōtia moe Polisi/. Hangē ko ia na’e fakahā ‘ihe’etau Kolomu ‘oe uike kuo’osi/, ‘oku mahu’inga ke ma’u Fakamaau Totonu/ he taimi ‘oku fai tu’utu’uni hala ai hotau kau Taki/ ke mahino koe lelei ‘ae tokolahi/ ‘oku tokangaekina kae ‘ikai koe lelei pē ‘ae tokosi’i/. ‘Oku toe ‘iai foki moe ngaahi lāunga mai fekau’aki moe ngaahi ‘aho malōlō (earned leave days) na’e to’o ‘ehe PSC/ ka ‘e toki fakaikiiki atu ‘ae me’a/ ni he Kolomu hoko/ vakai’i mai ‘a kinautolu ‘oku uesia ke fai ha ngāue kiai. Mou fakaongoongo mai pē kau Mēmipa ki he ola ‘o ‘etau ngāue ko eni/.
- Kautaha Nō (Credit Union - CU): ‘Oku lolotonga fakahoko ‘ae lesisita mai mei he ngaahi ‘otu motu/ pea ‘oku fanongonongo atu ki he kau fakafofonga ‘i Vava’u mo Ha’apai/ ke ‘omai ‘ae ola ho’omou savea/ moe lesisita/ he faka’osinga ‘oe uike/ ni he vakapuna ‘oe ‘aho Falaite/Tokonaki ‘o ka faingamālie. Na’e lava atu ‘ae Sekelitali/ ki ‘Eua he Mōnite ‘oe uike/ ni ‘o fai mai ‘enau lesista/. Ko ia ‘oku fakamālō lahi atu ho’omou Poate Pule/ ‘i ho’omou tokanga mo tokoni mai ki he’etau langa ngāue ‘oku fai/. ‘Oku kei hokohoko atu pe moe ngaahi lesisita ‘i Tongatapu/ ni.
Faka’apa’apa atu, In Unity & Solidarity
HO’OMOU POATE PULE