|
October 17, 2007 News You Can Trust!! Volume 7 |
|
FIVE STAR Finances Co. Ltd.
Tel.: 23-429 Fax: 24-786 fivestar@kalianet.to OSB Store & Fast Food at Railway Rd. The best in town! Call: 25-477 or 28-957 Maama'anga Sanuali - Siulai '07 Kolomu Cricitical Eyes of the Kele'a No. 2 - Kalafi Moala's criticism of well-known journalists No. 1 - Different rules for Fiji and Tonga Ko e ha 'oku ta'emali ai 'a e tu'i? Kolomu 'a Patelesio Finau 'Oku tonu ke kau 'a e siasi he politikale Should the church be involved in politics? Kolomu 'a 'Akilisi Pohiva Tuku'au Fakapolitikale mo hono ngaahi ha'aha'a Kolomu 'a Mele 'Amanaki Kolomu 'a e PSA Fika 6 - 'Epeleli 17, 2007 Fika 5 - 'Epeleli 10, 2007 Job Vacancy - Accounting Officer Fika 4 - Ma'asi 28, 2007 Fika 3 - Ma'asi 21, 2007 Fika 2 - Feb. 27, 2007 Fika 1 - Feb. 20, 2007 Polokalama 'Analaiso TV OBN (Fai 'e Sangster Saulala & Dr. Tu'i Uata E-Mails: |
Ko ‘Ilaisia mo ‘Ehapi: Siupeli Taliai “PEA ‘ihe sio leva ‘a ‘Ehapi kia ‘Ilaisiaá, naá ne pehe atu, ‘Ko koe ‘ena ‘ae fakatupu mamahi ‘i ‘Isileli?’ Pea tali ‘e ‘Ilaisia, ‘kuo ‘ikai teu fakamamahi ‘a ‘Isileli; ka ko koe pe moe fale ‘o ho’o tamaí, ‘i ho’omou li’aki ‘ae ngaahi tu’utu’uni ‘a Sihová, kae’uma’a ‘oku ke muimui kihe kau Pealí” (1 Tu’i 18:17-18). Koe fefolofolai ‘eni ‘a ‘¸hapi koe Tu’i ‘o ‘Isilelí, koe Pule’anga Tokelau pea moe talafekau pe palœfita ‘a Sihova ko ‘Ilaisiaá. Na’e hanga ‘ehe Tu’í ‘o tukuaki’i ‘a ‘Ilaisia tokua kuo faingata’a’ia ‘a ‘Isileli koe’uhí koe ha’u ‘a ‘Ilaisia ‘o fakahoko mai ‘ae finangalo ‘o Sihová, ‘o kaunoa ai ‘ihe ngaahi me’a fakapolitikale ‘ae fonuá. Na’e pehe ‘e ‘Ilaisia ia ‘oku loi ‘ae lau ‘ae Tu’í. Koe tupu’anga mo’oni ‘ae faingata’a’ia ‘a ‘Isilelí ko hono li’aki ‘ehe Tu’í mo hono familí ‘ae ngaahi tu’utu’uni ‘a Sihová. ‘Oku ‘ikai ke faingata’a’ia ‘a ‘Isileli ia ‘ihe ha’u ha taha ‘oku ‘apasia kihe ‘Otua mo’uí ‘o tala kihe Tu’í mo hono kau poupoú ke tuku ‘a ‘enau talangata’a kia Sihová, kanau tafoki ‘o tauhi ‘ene ngaahi laó. Na’e mali ‘a ‘¸hapi moha Pilinisesi senitaile koe ‘œfefine ‘oe Tu’i Saloní. Koe hingoa ‘oe fefiné ko Sisipeli. Na’e ha’u moia ki Samelia (kolomu’a ‘o ‘Isilelí) ‘ae ngaahi ‘ulungaanga fakah˘teni mo fakasenitaile kehekehe. Na’á ne maheni foki ‘ihe pule tafataha ta’efakangatangata ‘ae ngaahi tu’i senitailé, ‘one fehi’a kihe lao ‘ae kau Hepel˝ na’e foaki kia Mosesé. Ko ‘Isileli pe ‘i mamani na’a nau ‘Otua ‘aki ‘a Sihova ‘Elohimi, ‘aia na’á ne foaki kia Mosese ‘ae ngaahi lao ke tauhi ‘ehe kakaí ‘o kau ai moe ngaahi tu’í. ‘Oku pehé ni ‘ae lau ‘ae Tohitapú kia ‘¸hapi mo hono kuini ko Sisipelí. “Pea na’e fai ‘e ‘¸hapi foha ‘o ‘Omilaí ‘ae me’a na’e tau kovi kihe finangalo ‘o Sihová, ‘o hulu ‘iate kinautolu kotoape na’e holomu’a ‘iate iá” (1 Tu’i 16:30/31). Na’e ‘ikai ngata pe ‘i hono fakalielia’i ‘e Sisipeli ‘a Samelia ‘ihe ‘ene ‘omi kiai ‘ae lotu fakah˘teni kia Pealí, pea mo ‘ene kau taula’eikí, ka na’á ne kaungafai foki mo ‘¸hapi ‘i hono fakapoongi ‘o Nepoté. ‘Oku pehé ni ‘ae konga ‘oe talanoá: “Tokua na’e ‘iai ha ngoue vaine ‘a Nepote koe motu’a Sisilili, ‘o ofi kihe palasi ‘o ‘¸hapí koe Tu’i Samelia. Pea lea ‘a ‘¸hapi kia Nepote ‘o pehe, ‘Tuku mai mu’a ho’o ngoue vainé ma’aku mo ho’o ngoue mohuku-kaí, he ‘oku hoko mo hoku falé: pea teu ‘atu ha ngoue vaine lelei hake mono fetongi, pea teu ‘atu pa’anga ki hono mahu’ingá, kapau ‘e lelei ia kiate koe.’ Pea tali ‘a Nepote kia ‘¸hapi, ‘Mole ke mama’o ha’aku foaki ‘ae tofi’a ‘o ‘eku ngaahi kuí kihe ‘Afiona. Pea ‘alu ‘¸hapi ki hono falé ‘oku ne fakamamahu’i mo ‘ita, koe’uhí koe lea ‘a Nepote koe motu’a Sisilili ‘ihe ‘ene pehe “‘E ‘ikai keu ‘oatu kihe ‘Afiona ‘ae tofi’a ‘eku ngaahi kuí.” (1 Tu’i 21:1/4). ‘Oku mahino meihe konga ko ‘eni ‘oe talanoá na’e ‘ilo lelei pe ‘e ‘¸hapi ‘oku ‘ikai ke ta’efakangatangata ‘ae mafai ‘oe tu’i ‘oe kakai ‘oku nau ‘Otua ‘aki ‘a Sihová, he koe fonua ‘oku nau nofo aí koe me’a’ofa ‘a Sihova, pea ‘oku ‘iai ha kovinanite ‘a Sihova moe tu’í pea moe kakaí pea ‘oku ‘ikai ala maumau’i. Na’e ‘ilo ‘e ‘¸hapi ‘oku tapu kene maumau’i ‘ae lao ‘oe nofo ‘ae kakai ‘aia na’e ‘ikai kenau fa’u ka na’e foaki kiate kinautolu kenau tauhí. Na’e kehe ‘eni meihe fakakaukau fakasenitaile ‘a Sisipelí. Koe founga fakasenitaile na’á ne maheni moiá, na’e fa’ifa’iteliha pe ‘ae Tu’í ‘ihe me’a kotoa ‘ae Pule’angá, pea koe laó pe ‘ae me’a ‘oku loto kiai ‘ae Tu’í. Koia ‘ihe ‘ilo ‘e Sisipeli ‘ae lotomamahi ‘a ‘¸hapí, ko ‘eni ‘ae fakamatala ‘ae Tohitapú kihe me’a na’e hokó: “Pea taliange ‘e hono uaifi ko Sisipelí, lau ‘e au ko koe ‘oku ke pule’i ‘a ‘Isileli? Tu’u, fai ho’o taumafá, pea fiemalie ho lotó; teu ‘atu ‘e au ‘ae ngoue vaine ‘ae Sisilili ko Nepoté…” (1 Tu’i 21:7) Na’e ‘alu leva ‘a Sisipeli ‘one fa’u ‘ae founga kaka na’e iku ai hono fakapoongi tolo maka’i ‘o Nepoté. Hili ‘ene fanongo kuo ‘osi tolo maka’i ‘o mate ‘a Nepote ‘ihe ‘ene tu’utu’uní, na’á ne toki ha’u leva kia ‘¸hapi, pea ‘oku pehé ni ‘ae fakamatala ‘ae Tohitapú: “Pea ‘ihe fanongo koia ‘a Sisipeli kuo tolo maka’i ‘a Nepoté pea kuo ne pekiá pea ne pehe kia ‘¸hapi, ‘Tu’u pea ma’u ‘ae ngoue vaine ‘o Nepoté, ‘ae motu’a Sisilili ‘aia na’á ne fakafisi hono fakataú; he ‘oku ‘ikai ke mo’ui ‘a Nepote ka kuo pekia. Pea ‘ihe fanongo leva ‘e ‘¸hapi kuo pekia ‘a Nepoté na’á ne tu’u ke ‘alu hifo kihe ngoue vaine ‘ae Sisilili ko Nepoté ke ma’u ia. Pea hoko ‘ae folofola ‘a Sihová kia ‘Ilaisia koe Tauhisipi ‘o pehe, ‘Tu’u, ‘alu hifo ke fakafetaulaki kia ‘¸hapi koe tu’i ‘Isileli… pea teke lea kiate ia, ‘o pehe, koe folofola ‘eni ‘a Sihová, kuo ke fakapoongi koa, mo to’o ‘ae koloá foki? Pea teke fai atu ho’o leá kiai ‘o pehe, “koe folofola ‘eni ‘a Sihová, koe potu koia na’e ‘emo ai ‘ehe fanga kulií ‘ae toto ‘o Nepoté, koe potu ia ‘e ‘emo ai ‘ehe fanga kulií ho totó, ‘io, ‘o’oú.” Pea pehe ‘e ‘¸hapi kia ‘Ilaisia, ‘kuo ke ‘ilo au koa, ‘a koe ko hoku fili? Pea tali ‘e ‘Ilaisia, ‘kuou ‘ilo koe, koe’uhí kuo ke fakatau li’aki koe ke fai ‘ae me’a ‘oku tau kovi kihe finangalo ‘o Sihová. Vakai ko au ‘eni ‘oku ou ‘omi ha mala kiate koe…koe’uhí koe pau’u na’á ke faka’ita ‘aki aú, pea mo ho’o fakaangahala’i ‘a ‘Isilelí’ (1 Tu’i 21:15-23). Na’e lau ‘ehe Tu’í moe Kuiní (‘¸hapi mo Sisipeli) koe tangata fakatupu mamahi ‘a ‘Ilaisia ki ‘Isileli. Na’e fakatonutonu ‘e ‘Ilaisia ‘ae lau koiá ‘one pehe, ko hono fatongia pe ‘o’ona ke fakahoko kihe Tu’í moe Kuiní ‘ae finangalo ‘o Sihová, pea ke tala kiate kinaua kuo na maumau’i ‘ae ngaahi lao ‘ae ‘Otuá. Koia ai, ‘oku ‘ikai ko ‘Ilaisia kuo tupu ai ‘ae fakamamahí, ka ko ‘¸hapi pe mo Sisipeli ‘ae tefito ‘oe koví moe malá. (1 Tu’i 18:17-18) Hili hono fakapoongi ‘o Nepoté ‘ihe fekau ‘ae Kuiní, na’e toe ha’u ‘a ‘Ilaisiaá ke fakahoko ‘ae fekau ‘ae ‘Otuá kihe Tu’í. ‘Ihe ‘ena fetaulakí, na’e lau ‘ehe Tu’í ‘ae talafekau ‘a Sihová ko hono fili. (1 Tu’i 21:20) ‘Oku kei hokohoko mai pe ‘i onopooni ‘a hono lau ha kakai ‘oku nau fie fakafofonga’i ‘ae finangalo ‘oe ‘Otuá koe fili kiate kinautolu ‘oe kau ma’u mafaí ‘o hange ko ‘¸hapi mo Sisipelí, pea koe kau fakamamahi tokua kinautolu kihe nofo melinó. Koeha ‘ae lau ‘a ‘Ilaisia ia? Toki hoko atu… |
New Millennium Motors "Drive in Class & Style"
@ Hofoa or Ha'ateiho Call: Lesieli Namoa Tel: (676)22-691 Tonga*Star* & Kele'a Letters Ki he 'Ikale Tahi - Rev. Tu'itupou Kaea, Pomona, USA 'Oku ta'efakalao hono ta'ofi e lea 'a e kau fakafofonga - Siaosi T. Makaafi (Salt Lake City, Utah) Kuo polo'uto e faihala, hikisia mo e fieme'a he kau taki Tonga - Ma'upale Tuku e fakakauleka Kalafi mo e Taimi - David Kolo Tongasat mo e tu'unga satelaite 'a e pule'anga - David Tapiaka (NZ) Nusinusi e lelei fakalukufua - Matava'inga Tuli Palemia mei he A3Z - Sio TV Palemia ma'ulalo taha 'a Tonga - Kau inu kava Sione Taumoepeau mo e kau te'epato - Matu'a Tauhifanaua Lahi loi Taimi 'o Tonga - Temo Mo'oni Fale e Tu'i mo e laui miliona 'a e fonua - Kainanga e fonua Poupou ki he Poate 'Akapulu - Fe'ao & Lotu Vunipola (Bristol, UK) PM's delay tactic is selfish, foolish... - Paul (Nuku'alofa) 'Ai ha me'afua kasa fo'ou - Ta'efiemalie To'o Tupou V mei he 'ulu Siasi SUTT - Faifekau mateaki SUTT Manilala mo e Maliuana - Tala kei Kapa
|